64. Kurentovanje
|
"Kurentova hiša" zraven gledališča (zgradba z rahlo zelenkasto fasado skrajno desno)
|
Osnovni podatki
|
Datum: |
3.–13. februar 2024
|
Kraj: |
Ptuj, Slovenija
|
Organizator: |
Javni zavod Ptuj
|
19. princ karnevala: |
Francesco Guffante
|
Glavni etnografski lik: |
Kurent (Korant)
|
Skupni obisk: |
100.000 ljudi
|
Otvoritvena etnografska povorka
|
3. februar (obisk) : |
15.000 ljudi[1]
|
Mednarodna karnevalska povorka
|
11. februar (obisk) : |
N/A
|
Rekord (2011): |
65.000 ljudi[2]
|
Nagrajene skupine
|
1. nagrada: |
»Otyken Sibirija«
|
2. nagrada: |
»Polinezijci s Tiki bogovi«
|
3. nagrada: |
»Šterntalčani«
|
Kurentovanje 2024 je prihajajoči štiriinšestdeseti uradni ptujski karneval, med 3. in 13. februarjem, z enajstdnevnim dogajanjem, kot glavni organizator Javni zavod Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj.[3]
Gre za enega najbolj prepoznavnih in mednarodno uveljavljenih karnevalov v Evropi, pa tudi širše. Od leta 2017 je Kurentovo obredje vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Vsakoletni vrhunec je Mednarodna karnevalska povorka na pustno nedeljo, z povprečno 50.000 obiskovalci.
Letošnja sprememba oziroma novost je prestavitev nočnega spektakla iz pustnega petka na pustno soboto in pa novo izvoljeni, že 19. princ ptujskega karnevala, Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik.
Dogodek je razdeljen na dva ločena dela: karnevalsko/etnografski prikaz mask in komercialni program.
V 11 dneh bo na vseh povorkah in prikazih nastopilo skupaj 6,800 etnografskih in karnevalskih mask.
Spored kurentovanja
Vsak večer med 12. in 20. februarjem so ob 18. uri v mestu nastopali tudi kurenti (koranti).
Uvod v pustni čas
Glavni tradicionalni dogodki
Večerni prikazi ptujskih etnografskih likov
Spremljevalni program
Zabavno komercialni del
Med 2.–12. februarjem 2024 je v Dvorani Kampus (ločeno od karnevalskega dela) potekal komercialni del z različnimi glasbenimi izvajalci.
Opis glavnih dogodkov (2024)
Kurentov skok (na svečnico ob polnoči)
Zvonko Križaj (Matevž Zoki II) je hotel obuditi običaj iz otroštva, ko so si njegov oče in sosedje ob Svečnici točno ob polnoči, prvič nadeli zvonce.
Je obredni ples kurentov ob ognju, ki se zgodi vedno na Svečnico, točno ob polnoči na prehodu iz 2. na 3. februar, ki si ga je 2. karnevalski princ Matevž Zoki II. leta 2001 izmislil, oziroma obudil star običaj iz svojega domačega okoliša. Zato vse od tedaj na njegovi domačiji v Budini, nedaleč stran od Ptujske rance in tik pod Ptujskim jezerom, zdaj že tradicionalno vsako leto ta čas poteka ta dogodek. Na njem se zbere tudi več sto kurentov in je uvod (čeprav neuraden) v celotno pustno dogajanje, saj je to povsem samostojen in ločen ljudski dogodek, ki ni povezan z uradnim karnevalom.
Za ta dogodek je značilno, da si kurenti ne nadenejo kožuha, temveč samo zvonce in ježevke. Letos se je zbralo čez 1000 kurentov.[4]
Otvoritvena etnografska povorka (3.2.)
Medcelinsko srečanje etnografskih pustnih likov poteka že od leta 1998, zmeraj na predpustno soboto dopoldan ob 11. uri, kot otvoritvena povorka v 11 dnevno karnevalsko pustno dogajanje. Na njem nastopajo samo tradicionalni etnografski pustni liki iz več evropskih držav. Poleg naših domačih likov kot so kurenti (koranti), baba nosi deda, pokači, ploharji, ruse, piceki, nagajivi medved, orači, vile in pustni plesači, nastopajo še tradicionalne pustne šeme iz tujine kot so Avstrija, Italija, Severna Makedonija, Bolgarija, Hrvaška itd.
Takoj po koncu povorke se dogajanje preseli na dvorišče minoritskega samostana, kjer kuhajo obaro (Obarjada), ki jo vsako leto organizira Lions klub. Izkupiček od prodaje več tisoč prodanih obar pa gre izključno v dobrodelne namene. Na tem dogodku se je lani zbralo rekordnih 8.000 ljudi.
Med 9. in 16. uro je na Novem trgu potekala že 19. Obarjada, kjer so letos ponovno z obiskom okrog 8.000 ljudi, zbrali rekordnih 36,895 evrov.[5]
Na otvoritveni etno povorki je pred približno 15.000 gledalci sodelovalo skupaj 2,139 nastopajočih iz 76 skupin. Dd tega kar 35 skupin kurentov (skupaj jih je nastopilo 900 oziroma, ki so rožljali z 4.500 zvonci hkrati), bilo je pa tudi 10 etnografskih skupin iz Slovenije in še 4 iz tujine.[1][6][7][8][9]
- – Kurenti Etno MMXV Ptuj
- – KD Rogoznica (sekcija Koranti)
- – Kurenti Center Ptuj
- – E.K.D. veseli Korant
- – Etnografsko društvo Zvonec
- – Kurenti Maribor Pobrežje
- – Društvo Kurenti Ptuj 1
- – Koranti Kornunt
- – KD Folklorno društvo Spuhlja
- – Društvo Koranti Poetovio Ptuj
- – Skupina Korantov 311 Ptuj
- – Veseli Kurenti
- – Ptuj SKI Kurent Klub
- – Folklorno društvo Lancova vas (sekcija Koranti)
- – Etnografsko društvo Kurenti Dioniz (Majšperk)
- – Koranti Sobetinci
- – T.D. Koranti Pobrežje (Videm pri Ptuju)
- – Kulturno, turistično in etnografsko društvo Korantov DEMONI
- – Koranti Breg
- – Društvo Koranti Podlehnik
- – Društvo "Koranti Generacij"
- – Koranti Grajena
- – PSC Koranti
- – Etnografsko društvo Novi Koranti 94
- – Etnografsko društvo Ježevka
- – Etnografsk0 društvo Korant Klub Spomin
- – Etnografsk0 društvo Koranti Jezero
- – Etnografsk0 društvo Korantov Duh
- – TeDe Korant Klub Turnišče Draženci
- – Etnografsko društvo Maribor
- – Društvo Miklavški Koranti
- – Društvo korant Podvinci
- – Etnografsko društvo Kurent
- – Koranti Duplek
- – Etnografsk0 društvo Koranti Hajdina
|
|
Dan kurentovih skupin (7.2.)
Dan kurentovih (korantovih) skupin je relativna novost. Poteka od 2017, na predpustno sredo in ga organizira Zveza društev kurentov. Gre izključno za večerni nastop kurentov, ko se v starem mestnem jedru zbere na stotine kurentov. Letos se je zbralo 750 kurentov in na tisoče obiskovalcev.[10]
Mestni pustni korzo (10.2.)
Mestni pustni korzo redno poteka šele od leta 2013 na pustno soboto, saj so ga po dolgem času obudili na 140. obletnico prvega zabeleženega ptujskega mestnega korza iz leta 1873. Na njem nastopajo zgolj gosposki meščani in dame, precej podobno Beneškim maskam.
Nočni spektakel (10.2.)
Nočni spektakel poteka od leta 2015, letos po novem na pustno soboto, kjer nastopajo le demonske maske kot so krampusi, hudiči, parklji, zombiji...
Osrednja karnevalska povorka (11.2.)
Osrednja mednarodna karnevalska povorka je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, ki poteka na pustno nedeljo popoldan. Na njej nastopa več tisoč etnografskih in ostalih pustnih mask, tako domačih kot številnih šem iz ostalih evropskih držav, najboljše maske pa so tudi nagrajene. Na njej se zbere v povprečju 50.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. To je ena največjih in najpomembnejših povork v Evropi in svetu.
Leta 2011 pa se je na glavni mednarodni nedeljski povorki zbralo kar 65.000 ljudi, absolutni rekord, ki še do danes ni bil presežen.[2]
Letos je sodelovalo nekaj čez 2,600 nastopajočih iz 73 skupin (prvotno načrtovanih 2,740 nastopajočih iz 74 skupin), od tega 30 skupin kurentov, 9 karnevalskih skupin (prvotno 10) v tekmovalnem delu in 7 tujih skupin. Vseh pet ptujskih osnovnih šol Mladika, Breg, Olga Meglič, Ljudski vrt in Ljudevita Pivka se je odločilo za skupno masko na mednarodni povorki, a so zaradi vremenske napovedi udeležbo zadnji hip odpovedali. Zaradi napovedanega dežja, ki ga na srečo sicer ni bilo, je bila osrednja karnevalska povorka skrajšana (štart na Vinarskem trgu), brez prvotno začrtane Potrčeve in Trstenjakove. Prvič v zgodovini pa je bil, ravno zaradi vremena na čelu povorke prestavljen nastop kurentov. Najštevilčnejša karnevalska skupina »Otyken Sibirija« (Bukovci) je osvojila prvo nagrado za najboljšo masko.[11][12][13]
- 1. Pihalni orkester Ptuj
- 2. Princ karnevala s prinčevimi trgovci
- 3. Pokači (Pobrežje pri Vidmu)
- 4. Kopjaši (Markovci)
- 5. Vile (Markovci)
- 6. Jürek in Rabolj (Dolena)
- 7. Pokači (Župečja vas)
- 8. Ploharji (Cirkovce)
- 9. Piceki (Nova vas pri Markovcih)
- 10. Pokači (Tržec)
- 11. Tlačani (Spuhlja)
- 12. Baba deda nosi (Soviče-Dravci)
- 13. Orači (Lancova vas, Leskovec, Mali Okič, Dornava, Kicar, Podlehnik)
- 14. Ruse Center
- 15. Kurenti in Koranti – izjemoma in prvič v zgodovini prestavljeni na čelo povorke
- 16. Cigani (ED Cigani Dornava, TED Lükari Dornava)
- 17. Survakari (Pernik, Bolgarija)
- 18. Djalamari (Kavadarci, Severna Makedonija)
- 19. Lola (Sighisoara, Romunija)
- 20. Čarojice (Banja Luka, BiH)
- 21. Sitnan (Banska Štiavnica, Slovaška)
- 22. Perchten (Burghausen, Nemčija)
- 23. Pavi (Cestica, Hrvaška)
- 24. Bavarci-Oktoberfest (Pihalna godba Markovci)
- 25. Veseli klovni
- 26. Hüjdi vragi
- 27. Lectova srca (OŠ O. Meglič, Mladika, Breg, Ljudski Vrt, L. Pivka) – edina skupina, ki je odpovedala udeležbo
- 28. Otyken Sibirija (Bukovci mladina)
- 29. Pink Show (KUD Maska Stojnci)
- 30. Go – Car – Go! Bo kar bo! (Strojna šola Ptuj)
- 31. Šterntalčani (KUD Vetrnice)
- 32. Raizgrani zobki (Društvo Kocil)
- 33. Eskimi (Športno društvo Moškanjci)
- 34. Polinezijci s Tiki bogovi (Karnevalska skupina Mala vas)
- 35. Mesto Agrabah (Karnevalska skupina Bukovci-Vopošnica)
- 36. Pravljični plesalci (TED Sodinci)
- 37. Gusarjeve papige (Moškanjci)
- 38. Made in ADS
Vsesplošna povorka vrtcev (12.2.)
Na pustni ponedeljek je bila dopoldan vsesplošna povorka slovenskih vrtcev. Popoldan pa še otroška maškerada v karnevalski dvorani Campus.
Pokop pusta (13.2.)
Pokop pusta poteka na pustni torek, kot pred mestno hišo s sežigom tudi uradno pokopljejo pusta. Sredi poldneva se na Ptuju zapre večino uradov in trgovin, številni Ptujčani pa se našemljeni podajo na ulice nabito polnega starega mestnega jedra, kjer cel dan ob dobri glasbi rajajo do jutra.
Nagrada za najboljšo masko
Ocenjevalno žirijo so sestavljali Marija Hernja Masten (zgodovinarka), Marija Goznik (novinarka in predstavnica Turističnega društva Ptuj) in Sabina Hameršak Zorec (modna oblikovalka). Sodelovalo je 9 skupin, prvotno 10, saj so šole odpovedale nastop, nagrajene pa vse sodelujoče skupine.[14]
Za najboljšo karnevalsko masko mednarodne povorke se ocenjuje izvirnost, izdelava mask, zgodovinsko ozadje, nastop in številčnost.
Karnevalske skupine
Etnografski liki
Avtohtoni etnografski liki iz Ptujskega polja, Dravskega polja ter z območja Haloz:
- "Kurent" ali "Korant" (glavni etnografski lik)
- "Pustni plesači" (Pobrežje, Videm)
- "Pokači" (za srečo in blagostanje)
- "Ploharji" (za čaranje plodnosti)
- "Orači" (zarišejo magični krog)
- "Hudič" (bojte, bojte, prihaja)
- "Kopjaš" (ženitni lik)
- "Cigani" (Dornava)
|
- "Moža išče kopanja" (slamnata nevesta)
- "Kurike in piceki" (za dobro letino)
- "Nagajivi medved" (Ptujsko polje)
- "Baba deda nosi" (duhovi rajnih)
- "Jürek in rabolj" (Haloze)
- "Vile" (Zabovci)
- "Ruse" (Ptujsko polje)
|
|
Princ karnevala
Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik, tokrat novi in že 19. princ karnevala, spet nazaj z dveletnim mandatom, je ob uradni otvoritvi pusta (3.2.) od županje prejel ključe mestne hiše in za 11 dni prevzel mestno oblast. In jo ob pokopu pusta (13.2.) spet predal nazaj županji.
Trasa
Otvoritvena etnografska povorka (3.2.)
- Muzejski trg – Prešernova – Slovenski trg – Slomškova – Miklošičeva – Mestni trg – Krempljeva – Minoritski trg – Miheličeva galerija
Dan kurentovih skupin (7.2.)
- Prešernova – Slovenski trg – Slomškova – Miklošičeva – Mestni trg – Murkova (Kurentova hiša)
Mednarodna karnevalska povorka (11.2.)
- (Potrčeva – križišče Kivi – Trstenjakova) – Vinarski trg – Lackova – Mestni trg – Krempljeva – Minoritski trg – Dravska – Miheličeva galerija
Bližnji etnografski fašenki
V okolici Ptuja
Sorodno
12. Cleveland Kurentovanje
Med 3. in 10. februarjem 2024 so v ameriški zvezni državi Ohio, v mestu Cleveland, kjer živi največja slovenska izseljenska skupnost, zapored organizirali že 12. Clevelandsko Kurentovanje, ki v veliki meri kopira in slavi naše Ptujsko kurentovanje in tudi Slovenijo nasploh. Za uvod so na isti dan, sicer pozno popoldan, prav tako kot pri nas izvedli Kurentov skok 2024. Vrhunec pa je doseglo z veliko parado po mestu, na pustno soboto (10.2.), ki je bila skoncentrirana v soseski St. Clair–Superior, kjer so tudi cerkev St. Vitus Church, Slovenski dom in Slovenski muzej.[15][16]
Sklici in opombe
Zunanje povezave
|
---|
Kurentovanje | |
---|
Odpovedano | |
---|
Nadomestno | |
---|
Etnografske maske |
- Kurent (korant)
- Kopjaši
- Orači
- Rusa
- Medved
- Piceki
- Vile
- Rusa
- Baba deda nosi
|
---|