Muslimanski vojskovodja, ustanovitelj kasnejše granadske dinastije Nasridov, Mohamed ibn Nasr izloči iz boja za almohadsko nasledstvo dosedanjega pretendenta Ibn Huda ter s tem začne širiti oblast na ostala muslimanska mesta Al Andaluza.
Almohadski sultan Idris al-Ma'mun oblega Ceuto, v katero se je zatekel njegov uporni brat Abu Musa. Ta se posluži pomoči Genovčanov, ki uspešno oskrbujejo mesto po morju. Ceuta postane de facto samostojna taifa.
Medtem ko se Idris al-Ma'mun ukvarja z obleganjem Ceute, odstavljeni almohadski kalif Al-Mu'tasima zavzame prestolnico Marakeš in jo ubrani pred rivalskim sultanom Al-Ma'munom, ki v protinapadu umre. V težavnih razmerah Al-Ma'muna nasledi sin Al-Vahid II.1236 ↔
Mongolske osvojitve
8. februar - Mongolska invazija na džurčensko cesarstvo Jin. Mongolska armada se prične zbirati okoli džurčenske prestolnice Kaifeng. Invazijo vodita vrhovni kan Ögedej in mlajši brat Toluj.
8. april - Začetek mongolskega obleganja Kaifenga, prestolnice cesarstva Jin. Obrambo prestolnice vodi general Cui Lu. Branitelji se v veliki meri posložujejo uporabe smodnika z zažigalnimi raketami in trebušeji ter ostalih vnetljivih sredstev, zaradi česar so napadalci primorani kopati jarke. ↓
V naslednjih dveh desetletjih poustvarjena Tripitaka Koreana je uvrščena na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine.
→ Položaj branilcev je že po nekaj mesecih izjemno težaven. V obleganem mestu pustošita epidemija in lakota. Tema dvema se priduži še paranoja pred morebitnimi izdajalci.↓
→ Konec leta: džurčenski cesar Aizong z nenapovedanim izpadom manjšega oddelka predčasno pobegne, kar pa uniči moralo branilcev mesta. Cui Lu pomori preostale cesarjeve dvornike v mestu. 1233 ↔
Glede na uradni vir naj bi bil Toluj (prostovoljno) žrtvovan v šamanskem obredu za izboljšanje zdravja takrat hudo obolelega Ögedeja. Po manj prizanesljivem viru naj bi umrl zaradi alkoholizma. Štirje Tolujevi sinovi oziroma dediči so: Mongke, Kublaj, Hulegu in Arikbek.
Korejski maršal Čoe Vu prisili kralja Godžonga k selitvi prestolnice iz trenutnega Songdoja na priobalni otok Kanhvado, ki ga prične utrjevati. Podželskim prebivalcem naroči naj se zatečejo v gore in utrjena mesta.↓
→ Mongoli prično pod vodstvom generala Sartajadrugo invazijo na Korejski polotok. Zavzamejo večino današnje Severne Koreje, vendar jim spodleti zavzetje otoka Kanhvado. Tudi podeželje se z gverilskim bojem krčevito upira mongolski invaziji: v eni od bitk je ubit mongolski general Sartaj, nakar se Mongoli umaknejo s polotoka nazaj v notranjost celine.
Med invazijo so uničene vse lesene tiskarske plošče korejskega prevoda budističnega kanona Tripitaka (Tripitaka Koreana), skupaj več kot 80.000 plošč. 1251 ↔
Rimsko-nemški cesar in samozvani ciprski kralj Friderik II. pošlje pet guvernerjev na Ciper, čemur se upre domače plemstvo. ↓
15. junij → Bitka pri Agridi: desetkrat manjša ciprska vojska z ibelinskimi zavezniki premaga cesarsko vojsko Friderika II.. Po tem porazu izgubi cesarska stranka nadzor nad večino Cipra in se umakne na sever v Kyrenio. 1233 ↔
Ostalo
Razširjenost katarstva v južni Franciji (v modrem). Močne baze so imeli predvsm v večjih urbanih središčih.
maj - Sveto rimsko cesarstvo: rimsko-nemški cesar Friderik II. se v dokumentu Statutum in favorem principum (Statut v korist knezov) odpove številnim privilegijem in pravicam, ki po novem pripadejo lokalnim vladarjem in mestom. Mdr. tudi pravico do kovanja lastnega denarja in dvigovanja davkov.
30. maj - Papež Gregor IX. za svetnika kanonizira frančiškanskega meniha Antona Padovanskega, kar je manj kot leto dni po njegovi smrti.
Matej Ninoslav odstavi bosanskega bana Stjepana Kulinića. Kljub temu, da je veren katolik, ga papež Gregor IX. in madžarski kralj Andrej II. vidita kot nezaželeno osebo. 1234 ↔
Angleški justiciar[1]Hubert de Burgh si je za časa regentovanja Henriku III. nabral veliko sovražnikov na dvoru. Tem uspe kralja prepričati, da Huberta razreši in vrže v ječo. 1233 ↔
