Bitka pri Hattinskih rogovih. Od okoli 20.000 križarjev jih največ 3.000 uide pokolu. Saladinova vojska je štela 30.000 mož.
Padec Jeruzalema in preludij v tretjo križarsko vojno
april - Rajmond III. Tripolitanski, ki se nahaja v soprogini utrdbi v Tiberiji ob Galilejskem jezeru, dovoli prehod manjši Saladinovi izvidnici čez svoje ozemlje. Upa namreč na podporo Saladina v notranjih spopadih za jeruzalemski prestol.↓
1. maj → Bitka pri Cressonu: Saladinova "izvidinica", ki šteje čez tisoč konjenikov, po naključju naleti na mnogo manjšo diplomatsko misijo, ki jo je poslal jeruzalemski kralj Gvido Lusignanski, da bi se pobotal z Rajmondom. Le redki križarji ubežijo.
V bitki pade Roger de Moulins, veliki mojster vitezov hospitalcev. Ker v izrednih razmerah, ki sledijo, ni volitev, njegove dolžnosti prevzame namestnik Armengaut de Aspe.
Rajmond se pokesa za napako in prizna Gvida Lusignanskega za kralja.
2. julij - Saladin začne oblegati mesto Tiberija, ki ga brani Rajmondova soproga grofica Ešiva, in ga še istega dne zavzame z izjemo citadele. Na jeruzalemskem dvoru prevlada odločitev, da je mestu treba pomagati še preden pade citadela.
Saladin lastoročno odseka glavo najbolj problematičnemu križarju Rejnaldu Chatillionskemu. Trdnjavi Kerak in Montreal, ki sta popolnoma izolirani od križarjev na obali, še naslednji dve leti brani njegova soproga Stephanie de Milly. Obglavljanje doleti tudi vse ujete viteze templarje in hospitalce.
5. julij - Grofica Ešiva, soproga tripolitanskega grofa Rajmonda IV., preda Saladinu še citadelo v Tiberiji.
Konrad Montferraški, ki je zapustil politično prevroči Konstantinopel, organizira odpor v Tiru, zadnjem večjem in močno utrjenem križarskemu pristanišču, ki se je lahko branilo tako z morja kot s kopnega.
2. oktober → Balian Ibelinski se izpogaja za predajo. Saladin po 88 letih križarske oblasti osvoji Jeruzalem, večino prebivalstva, ki se ne more odkupiti, zasužnji.
30. december - Križarska pomorska protiofenziva okoli obleganega mesta Tir. Križarjem uspe zajeti več Saladinovih galej. Istočasno izvedejo izpad in prisilijo Saladina v hiter umik, zato je prisiljen požgati oblegovalne naprave.
V angleški in francoski kralj uvedeta ti. Saladinov davek, s katerim naj bi financirali nov križarski pohod za ponovno zasedbo Jeruzalema.
junij - Francoski kralj Filip II. vdre v sporno grofijo Berry, vendar se sporazume z angleškim kraljem Henrikom II., ki mu preda dve trdnjavi. Prav tako poskuša Filip pospešiti zdrahe med kraljem in njegovima upornima sinovoma Rihardom in Ivanom.
Estonski pirati oplenijo švedsko trgovsko mesto Sigtuna.
Bizantinsko cesarstvo: Aleksej Branas, že četrti general, ki ga cesar Izak II. Angel pošlje proti upornim Bolgarom, se obrne proti cesarju. Namero mu prepreči cesarjev svak Konrad Montferraški.↓
→ Bizantinci zabeležijo še nekaj zmag proti bolgarskim upornikom, vendar ostane jedro upora, ki ga vodita Peter in Asen, nedotaknjeno.
Japonska: japonski budistični menih Eisai iz šole Tendai se ponovno vrne na Kitajsko za daljši čas, da se izuri v zen (čan) budizmu šole Rinzai (Lindži).
