junij - Konrad III. razlasti rivala in bavarskega vojvodo Henrika Ponosnega (hiša Welf). Bavarsko vojvodino preda avstrijskemu mejnemu grofu Leopoldu IV., Saško vojvodino pa brandenburškemu mejnemu grofu Albertu Medvedu.↓
→ Začetek državljanske vojne med dinastijama Hohenstaufen (gibelini) in Welf (gvelfi), ki se začne sprva kot spor med cesarskim centalizmom proti avtonomnosti posameznih fevdalcev.
22. avgust - Bitka pri Standardu: angleška vojska, ki jo sestavljajo pretežno lokalne milice, premaga vojsko škotskega kralja Davida I., ki je poskusil v svoj prid izkoristiti razprtije v angleški nasledstveni vojni. Po porazu obe strani skleneta mir in obnovita status quo.
Adeliza Lovainška, vdova umrlega kralja Henrika I., se po treh letih žalovanja zaljubi in vdrugo poroči z dvornikom Vilijemom d'Aubignyjem. Če ji v zakonu s kraljem Henrikom ni uspelo spočeti otrok, jih je v drugem zakonu rodila kar sedem.
Bližnji vzhod
20. april - Bizantinski cesar Ivan II. Komnen neuspešno oblega Alep, predajo pa se trdnjave Athereb, Maarat al-Numan, in Kafartab.
28. april - Bizantinsko obleganje Shaizarja. Cesar Ivan II. Komnen vodi obleganje utrjenega mesta Shaizar, vendar se njegova križarska vazala edeški grof Joscelin II. in antiohijski knez Rajmond Poitierski izogibata pomoči Bizantincem, kolikor je le mogoče.↓
21. maj → Cesar Ivan II. Komnen po neuspešnem obleganju sprejme ponudbo muslimanskega emirja Shaizarja, ki se Bizantincem vazalno podredi. Ker začno Seldžuki ropati po Kilikiji, se Ivan II. vrne nazaj v Anatolijo in potem Konstantinopel.
11. oktober - Katastrofalni potres v Alepu in okolici, po intenzivnosti eden najmočnejših v človeški zgodovini. Število mrtvih je ocenjeno na več kot 200.000, bilo bi še večje, če se ne bi že ob predhodnih potresnih sunkih prebivalstvo umaknilo na odprto. Močni popotresni sunki sledijo še mesec dni.
↑Zaradi kratkega in nedejavnega pontifikata tega protipapeža v letu 1138, je za protipapeža Viktorja IV. poimenovan tudi cesarski papež , ki ga je namestil rimsko-nemški cesar Friderik I. Barbarossa, ker se mu veljavni papež Aleksander III. ni hotel podrediti. Drugi protipapež Viktor IV. je vodil (proti)pontifikat med letoma 1159–1164.
