Štefan II (hrvaško Stjepan II. ), hrvaški kralj , * ?, † 1091 . Vladal je od 1089 - 1091 .[ 1] [ 2]
Življenje in vladavina
Listina, s katero je Štefan II. samostanu sv. Benedikta v Splitu za zemljišče Pustico v Lužanih potrdil veljavnost darovnice svojega predhodnika Dimitrija Zvonimirja
Štefan II. je bil nečak Petra Krešimirja IV. in zadnji plemenitaš iz vrst Trpimirovićev .[ 3] [ 1] Kot prestolonaslednik je bil sprva tudi sovladar Petra Krešimirja, a je okrog 1070 sovladar slednjega postal Dimitrij Zvonimir , Štefana pa so zaprli v samostan Sv. Štefana v Splitu .[ 4] [ 5] [ 6] [ 7]
Ker je Štefan na prestol prišel iz samostana, je njegovo vladavino verjetno morala odobriti rimska kurija.[ 3] Kot kaže Štefan ni imel prave možnosti za vladavino in je bil morda tudi bolan.[ 1] Zvonimirjeva žena Helena Lepa (hrvaško Jelena Lijepa ) mu ni priznala pravice do prestola in se je zavzemala, da bi zavladal njen brat, ogrski kralj Ladislav .[ 3] Štefanova vladavina je bila kratkotrajna, saj je umrl že leta 1091, po njegovi smrti pa je na Hrvaškem zavladala velika zmeda.[ 3]
Opombe in sklici
↑ 1,0 1,1 1,2 Klaić, N. (1990): str. 148.
↑ Šišić, F. (1990): str. 591.
↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Voje, I. (1994): str. 62.
↑ Budak, N. (1994): str. 116.
↑ Goldstein, I. (1995): str. 390.
↑ Antoljak, S. (1994): str. 49.
↑ Babić, A. (ur.; 1953): str. 195.
Viri
Antoljak, Stjepan (1994). Pregled hrvatske povijesti . Split, Laus/Orbis.
Babić Anto (ur.) (1953). Zgodovina narodov Jugoslavije . Ljubljana, DZS.
Budak, Neven (1994). Prva stoljeća Hrvatske . Zagreb, Hrvatska sveučilišna naklada.
Goldstein, Ivo (1995). Hrvatski rani srednji vijek . Zagreb, Novi Liber : Zavod za hrvatsku povijest Filozofskog fakulteta.
Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku . Zagreb, Globus.
Šišić, Ferdo (1925). Hrvatska povijest od najstarijih dana do potkraj 1918. Tisak Zaklade tiskare »Narodnih novina«
-- (1990). Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara . Zagreb, Nakladni zavod matice hrvatske.
Voje, Ignacij (1994).Nemirni Balkan . Ljubljana, DZS.