Šolta leži zahodno od Brača in ima površino 51,9 km², dolžina obale meri 79,45 km. Najvišji vrhVela Straža leži pri naseljuGornje Selo in doseže višino 237 mnm.
Šolta - satelitski posnetek
V notranjosti zahodnega dela otoka se razprostira okoli 6 km dolgo in do 2 km široko kraško polje zasajeno z raznimi kulturami. Vzdolž zalivaMaslinica se nahaja sedem manjših otočkov. Glavno mesto otoka je naseljeGrohote. Otok je bogat s floro in favno. Na otoku živi preko 100 vrst raznih živali (ptice, divje svinje, zajci itd.)
Apnenčastaobala je pretežno strma in kamnita, posebno še na južni strani otoka. Severozahodna obala je porasla z gostim grmovjem in izpostavljena severnimvetrovom, predvsem burji. Tu se nahajata največja zaliva na otoku Rogač in Nečujam. Jugozahodni del je pokrit z makijo in nizkim borovimgozdom, medtem ko je vzhodni del kamnit. Zalivi zahodne obale so pred vetrovi zaščiteni s skupino sedmih otokov. V zalivu Maslinica, ki je izpostavljena le severozahodnimvetrovom je naravno sidrišče in zaklonišče za jadrnice in manjše ladije.
Na otoku so tri trajektnapristanišča, ki ležijo v naseljih Rogač, Nečujam in Stomorska
Prebivalstvo
Na otoku stalno živi 1700 prebivalcev (popis iz leta 2011) oziroma 2000 (popis 2021), kar je največje relativno povečanje (18 %) med vsemi hrvaškimi občinami v teh 10 letih.
Otok prvič omenja Pseudoskilakis v 4. pr. n. št. pod imenomOlyntha. Rimljani so ga imenovali Solenta, v splitskem statutu iz 14. stol. pa se omenja kot Solta.
Na otoku so na različnih lokacijah našli ostanke ilirskih naselij in utrdb (Gradac, Vela Straža, Laze pri Grohotah, Zadoci, Brda), ter naselij iz rimske dobe (Rogač, Grohote, Nečujam, Bujne pri Donjem Selu, in Starine pri Gornjem Selu). V 7 stol., ko so Slovani in Avari porušili Solin, se je del prebivalcev Solina umaknil na Šolto. V srednjem veku so otok 1387 in 1418 napadli benečani. Srednjeveški spomeniki stojijo na grohotskem polju (cerkevsv. Mihovila), v Dolnjem Selu, Nečujmu, in Stomorici nad Stomorem (benedektinski samostan).
